-
1 disappointment
noun Her disappointment was obvious from her face; His failure was a great disappointment to his wife.) razočaranje* * *[disəpɔintmənt]nounrazočaranje; nezadovoljstvo; človek, ki je razočaral
См. также в других словарях:
ljubézen — zni ž (ẹ̑) 1. močno čustvo naklonjenosti do osebe drugega spola: vezala ju je velika ljubezen; ekspr. ljubezen gori, ugasne, se vname; izpovedati, odkriti, priznati komu ljubezen; ekspr. prisegal ji je večno ljubezen; vračati komu ljubezen;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nesréčen — čna o prid., nesréčnejši (ẹ ẹ̄) 1. ki čuti zaradi stanja, v katerem je, duševne bolečine: nesrečen človek; bil je zelo nesrečen; čuti se nesrečnega; če se poročiš z njim, boš nesrečna; dela se nesrečno / ekspr. njegovo srce je žalostno in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
